Obdelava odpadnih voda

Home/Obdelava odpadnih voda
Obdelava odpadnih voda 2017-02-14T19:26:54+00:00

Zakonska regulativa za obdelavo odpadnih voda

Zahteve glede prečiščevanja odpadnih voda in novi predpisi lokalne oblasti od lastnikov nepremičnin zahtevajo očiščevanje odplak! Zato je bila sprejeta Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode Uradni list Republike Slovenije 98/15 z dne 18.12.2015 – o pogojih, ki morajo biti izpolnjeni pri odvajanju odplak v vodne vire ali zemeljska tla, ter o snoveh, ki so še posebej nevarne za vodno okolje. Temu posledično morajo vsi lastniki katerih stavbe ne bodo priključene na sistem javne kanalizacije imeti malo čistilno napravo. Prav tako bo potrebno vse pretočne greznice nadomestiti z malimi čistilnimi napravami.

Zakaj je potrebna obdelava odpadnih voda?

Zahteve po obdelavi odpadnih voda imajo svoj pomen – varovanje ljudi in okolja. Poznamo tri osnovna načela: nadzor nad nalezljivimi boleznimi, varovanje okolja in upravljanje z naravnimi viri. Cilj nadzora nad nalezljivimi boleznimi je preprečevanje širjenja virusov in bakterij iz odpadnih voda v vodnjake, podtalnico, vodne poti in na območja, kjer se ljudje kopajo. Varovanje okolja vključuje preprečevanje odlaganja organskih in hranilnih snovi, ki škodujejo jezerom in morju. Upravljanje z naravnimi viri pomeni vzpostavitev kroženja hranilnih snovi nazaj v naravne vire. Snovi v živilih, ki jih jemo, so del istih hranilnih snovi, ki so potrebne za rast rastlin in vzrejo živali in bodo postale naša hrana v prihodnosti. Najboljši sistemi za obdelavo odpadnih voda omogočajo ponovno uporabo hranilnih snovi v kmetijstvu, obenem pa izpuščajo vodo, ki ni škodljiva za okolje

Čiščenje odpadne vode

Čiščenje odpadne vode izvajamo zaradi tega, da:

  • ne škodujemo okolju;
  • zaščitimo zdravje;
  • pridobimo koristne sestavine odpadne vode;
  • poskrbimo za varčen postopek odstranjevanja odpadne vode;
  • zadostimo zakonskim predpisom.

V primerih, da izlivamo neprečiščeno vodo v vodotoke, to vsekakor slabo vpliva na okolje, naše zdravje ter zastrupitev vodnih virov. Da bi se izognili takšnim težavam moramo vsako kanalizacijo zaključiti z optimalno zgrajeno in vzdrževano ČN.

Pojem obremenjevanja okolja

Obremenitev voda ugotavljamo skozi dva pomembna parametra, ki služita kot merilo učinkovitosti čiščenja:

  • Biokemijsko (biološko) potrebo po kisiku (BPK) in
  • Kemijsko potrebo po kisiku (KPK).

Biokemijska (biološka) potreba po kisiku po n dneh (BPKn) je množina kisika, potrebna za oksidacijo razgradljivih organskih snovi s pomočjo mikroorganizmov, ki so v vzorcu.

Kemijska potreba po kisiku (KPK) je merilo za organsko onesnaževanje površinskih in odpadnih voda. To je količina kisika, ki je potrebna za popolno oksidacijo organskega onesnaževanja.

Oba parametra sta zapisana na izjavah o lastnosti posameznih ČN. Tako lahko preverimo katere ČN naprave dosegajo višji odstotek čiščenja.

Uporaba malih čistilnih naprav (MKČN) zmogljivosti do 50 PE

Skupne ali individualne

Male čistilne naprave zmogljivosti do 50 PE so lahko individualne ali skupne. Za individualne ćistilne naprave se stranke odločajo po svoji vesti in glede na to ali čistilna naprava zadostuje kriterijem, ki smo jih izbrali. Tovrstne male čistilne naprave so po navadi projektirane za velikosti 4-6 PE. Pri skupnih sistemih pa se več lastnikov skupaj odloča katera čistilna naprava najbolj ustreza njihovim kriterijem. Prednost tega načina je, da se lahko stroški na priključeno PE zmanjšajo.

Pogoji gradnje

Za vgradnjo male čistilne naprave zmogljivosti do 50 PE ne potrebujemo posebnega gradbenega dovoljenja (Uradni list RD 37/08). Izpolnjeni pa morajo biti naslednji pogoji:

  • investitor mora imeti pravico graditi na zemljišču;
  • gradnja objekta ne sme biti v nasprotju s prostorskimi načrti in akti;
  • zagotovljen mora biti minimalni odmik od sosednjega zemljišča;
  • investitor mora imeti pridobljena soglasja upravljalca v primeru posega v varovalni pas javne infrastrukture ali v varovana območja;
  • investitor pri izkopu gradbene jame sledi načrtom, ki jih prejme od dobavitelja ČN.

Registrirane čistilne naprave v Sloveniji

Na spletni strani Gospodarske zbornice Slovenije je objavljen seznam tistih tipskih malih komunalnih čistilnih naprav do 50 PE (MKČN), ki razpolagajo z ustrezno dokumentacijo po predpisih o gradbenih proizvodih. Seznam nam lahko le informativno pomaga pri izbiri male čistilne naprave. Upoštevati je potrebno, da so na seznamu le naprave, ki so skladne s SIST EN 12566-3 (gradbeni proizvodi). Seznam je sestavljen tako, da ponudniki malih čistilnih naprav podajo ustrezno dokumentacijo strokovni komisiji v pregled. V kolikor ponudnika male čistilne naprave ni na seznamu, to ne pomeni, da njegova naprava ne razpolaga z ustrezno dokumentacijo po predpisih o gradbenih proizvodih.

Možnosti sofinanciranja oziroma subvencij

Za izvedbo male čistilne naprave za stavbe, ki ležijo na območjih, kjer po operativnem programu ni predvidena izgradnja javne kanalizacije je možno pridobiti subvencijo od posameznih občin. Nekatere občine izvajajo aktivno podporo lastnikov v obliki nepovratnih sredstev z javnimi razpisi. Višina sredstev je odvisna od posamezne občine in se dodeljujejo po pravilih razpisne dokumentacije. Poleg pomoči občin je na voljo tudi EKO SKLAD, ki nudi posojila za okoljske naložbe in spodbuja razvoj na področju varstva okolja.

Okoljska dajatev

Na spletni strani Vodovod kanalizacije je navedena uredba okoljske dajatve. Okoljska dajatev je posebna postavka pri obračunu storitve oskrbe s pitno vodo in odvajanja ter čiščenja odpadne vode. Področje onesnaževanja okolja zaradi odvajanja odpadnih voda obravnava Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Ur. l. RS, št. 80/12, 98/15).

Pri obračunu okoljske dajatve se upošteva delovanje komunalnih čistilnih naprav. Če uporabnik odvaja komunalno odpadno vodo v kanalizacijo, ki se zaključuje s komunalno čistilno napravo s sekundarnim ali terciarnim čiščenjem ali malo komunalno čistilno napravo z ustreznim čiščenjem, se okoljska dajatev zmanjša za 90 %. Če se na komunalni čistilni napravi izvaja le primarno čiščenje, se okoljska dajatev zmanjša za 40 %. Greznice se ne upoštevajo kot čistilne naprave, zaradi katerih bi se zmanjšala okoljska dajatev.

Obstoječe pretočne greznice se ne upoštevajo kot čistilne naprave, zaradi katerih bi se zmanjšala okoljska dajatev. Obračun okoljske dajatve se izvaja mesečno.